Kdo se igra igro lutk,
je kje kraj, kjer se riše?
Album s slikami se polni,
a ne slikam in ne polnim ga že dolgo.
Do trajanj imam sedaj drug pogled.
Okrogel in nekoliko bolj jasen.
Tu in tam sta še vedno enaka. Razdalja ni.

Tavam.
Kje?
Kar sama?
Ponoči?
Objokana?
Oh, daj mi mir!
Kaj ne vidiš, kako sem raztrgana?!

Ritem.
V njem se izgubljaš.
Sanjaš...
Luči.
Motijo.
Veš, pregloboko svetijo,
vate vidijo...

Priplezaš iz brezen
šepetaš neresnici
poljubiš mi stegna
popiješ mi limfo
da zbolevam za upanjem
izginjam pod strahom
umorim odgovore

Izbrala sem najlepši kamen v gozdu.
Sedi nanj.
Naslikala bom tvoj profil
v veje dreves.
Ampak prosim -
ne prižigaj si medtem cigaret.

Želja smrti.
Goli dotik.
Sla.
Uničenje.
In premik vesolja.
Senca tam.
Plamen!