Sesul se je oblak.
Njegove solze so lile in lile.
Zastal je njegov korak.
Temne misli so ves svet prekrile.
Preklinjal je, oblak, nebo!
Zakaj sploh kdo prijateljstvo je hlinil?

Prevrnjen stol…v čisto goli sobi.
Razgaljen v sivini lunine noči.
Hreščav smeh, ki se odbija od sten
in slane kapljice, ki zvonko udarjajo ob mokra tla,
raztapljajo pepel.
Razkrajajo cigaretne ogorke.
Spirajo čudno lepljivo rdečo packo na tleh...

Ležim na tleh.
Z rokami zamešam med oblake.
Trgam kose modrine z neba.
Tečem prek mehkih trav.
Vzletim do zvezd.
Lepim oči na prazne obraze.
Sledim svetlobi zarje.

Čutim ga in vidim,
ta odsev sonca,
ki me boža in greje,
ki od daleč,
nekje od Atlantika priveje

Rodila se je bogatašem
in zmeraj v središču pozornosti je bila.
Bila je večno v ponos svojim staršem
in ni poznala niti ene bridkosti resničnega sveta.
V šoli bila je vedno naj naj
in radi imeli so jo vsi.
Ta njen svet bil je res raj,