Tiho na osojni strani
gozda gine hrast.
Dan na dan mu grmičevje
tiho krade rast.

Tiho poleg njega v zemlj...

V imenu poezije
so nekateri
pripravljeni:
pisati,

Ugásnila žerjavica
Na kresu je gorečem',
Ne da se pit' mi več, ne da,
Več praznovati nečem!

Prezir bom dal v okvir, da bo mir.
Ob tleh nemir ne bo več obstajal.
In ničesar več ne bo obelodanjalo ostrin v dušah izma...

Izgubljam se v temi, srce se mi ustavlja... Bežim pred sabo; vse, kar je bilo nekoč živo, tone v pozabo.

Si kot luč pred hišo veliko,
in vabiš nočne ptice,
da ostanejo brez kril
za lučjo to.

V vrtincu hrepenenja
z vesli življenja
odeta v svežino
tihega žuborenja
strasti,
Te v svoje mreže lovim.

V vijolični večerni ulici
strmim v daljavo
vse do naslednjega križišča
do katerega me loči
natanko trinajst
srednje dolgi...

Notranja ta moč,
splahnela mi je,
ruši se mi,
celi svet.
Kos,za kosom,
trga mi srce,
vsa energij...

Zdej me srce več ne boli, ostal so od tebe sam še spomini, nočm te več v svoji bližini, o tep razmišlam sam še v tišini. Ko me pokli...