Lajež divjakov v noči,
je poslal oznanjat luno dnevu.

V šepetu škrtanja pod nogami
smo iskali plemena,
zamrznjena v gazi blaznežev

Samota, zaradi katere ljubiš,
skozi tkivo strmečih oči,
ki te le za trenutek
pustijo samega,

KJE SI?

ne vem, kako se je začelo, a
besede iz kleti so obvisele
nekje med metulji v želodcu in
raztrganim spominom.
Zdaj z ledenimi betonskimi nogami
capljam za tabo,
iščoč v sebi neandrtalca z
najnežnejšim krznom

V megli silikonskih oči
trkava na tuja vrata...
...lom na opravičilu...

Sestavila bi stih, 
stih poln naju.
Stih, poln obcutij.
Poln čustev, ki jih gojim do tebe.

Ljubezni, sovrastva, razocaranja.

Podoba umivajočih zob-
ljubezen.
Kupi zmečkanega papirja-
strast.
Nekje za neskončnostjo je konec,
nekje za koncem neskončnost.