Perje neba
je razsejano po obličju
namišljene zvestobe.
Prelomila sva kruh
in ga razdelila romarjem,
ki so nama dali staro sonce.

Morje je izvabilo violini
harmonije,
ki so kristali,
zaznamovani
s poetiko vsega bivanjskega.

In takrat neskončnost
    ujela je v dlan
Se poigrala z njo
    kot metulj igra se z roso
Jo raztegnila v trak
    in si jo vpletla v lase.

pozitiven začetek
sanjal gledala film

tigri raztrgali rožo

ah feel like acid
in žolč boli najbrž

lovim okruške včerajšnjega
optimizma
stkanega iz trenutka
lepote doživete v tebi,
ko danes upam
in se zdi
grenkoba tega
gotovega obupa
neperspektivnosti
taka, znosna.
ne boš verjel.

dišiš kot gozd
po jutranjem dežju
diham s teboj

jasnina
še ni spletena
pajek še spi