|
Od zakawsky
|
|
Kako naj bi ribe popasle
zeleno ravnino mojega čela?
Kako naj bi veter razbrzdal
starega konja v mojem srcu.
Kako naj bi nebo obtičalo
v jutru nekega obreda,
v samotnem kamnu.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od exo
|
|
Tokovi tvoje miselnosti
pritajeno teko.
Udirajo v
sanje in spanje,
v ebenovinasto stanje
vsega mojega.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Yggradsil
|
|
Prečastiti pije svojo kavo temno
in si vsako jutro povoska brke.
Ima sekiro, lopato in ob župnišču pokopališče.
V mrzlih nočeh išče grobove z zvezdo.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od emily
|
|
Kdaj so moje sanje stekle skozi sito
oči neštetih korenin?
Prelivanje v zlate kozarce
včasih še zmeraj zdravilno
zatira željo po obstanku:
pobeg je točka
izpraskana iz prastarega ometa:
toliko se jih je že izgubilo v njej-
črno krvavih.
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od Providence
|
|
Posledične sanje.
Nočna mora v beli steklenički.
Nočem začeti znova.
Ostaniva v obsegu abnormale.
Še nekaj ur in dan udari.
Prespiva
jutro
|
|
Beri dalje...
|
|
|
Od emily
|
|
Zavita sem
v zaljubljenost
v tebe
kot v šal
|
|
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 Naslednja > Zadnja >>
|
| Rezultat(i) 991 - 996 od 4118 |
