Bodi gora, zgodba moja,
neizpeta snov.
Bodi moja
hrepeneča
skrita pesem
sočna.

Pikapolon'ce brez pik,
ne znam si predstavljat,
ne rib brez plavuti.

Resnici 

Depresija zavesti
tone v brezdno sveta,
razpoka v prepadu
- to sem jaz.
Kdo razpoki posoja glas...

Soj uličnih luči v očeh,
na obrazu navihan nasmeh
in varne tvoje roke v dlaneh.
Z vetrom se igraš igro,
kdo uj...

Dopusti
Svojim korakom
Mojo sled…

Ustavi svoj korak
Upočasni misli
Počakaj name…

Bela senca
Sluti tvojo sapo
Ki ni čista
Ker v njej sta se nakopičila
Smola
In prah
Sanjavih dni
...

Spet sem bolečino,
žalost,
tega večera v pesmi pretopila,
izlila,
vsaj za trenutek lažje mi je.

Medena rosa lesketa se v jutranji zarji razbohoteni,
po pobočju razsuto, razvija lepote prebujanja,
note narave vklesane v skalnjak, Beri dalje...

da bodo še zadnji srečni
mogli umreti
se bomo trudili
do konca in kraja
nesrečni

Beri dalje...

Kadar me žalost zagrne,
se potopim v globine
in iščem spomine.

Vsaj eden naj kot izvir
plane na dan Beri dalje...