Izvabi nasmeh,
naš kuža - kepica dlak,
vsakič, ko kihne.

Dovoljuješ,
da sem zaskorjena
v jedru tvojega srca.

Pod hrapavim plaščem
trudno kapljam
k...

Iznad vihre Ragnaroka,
iznad vseh luči sveta,
vije pot se snežno bela,
gaz neslišno šepeta.

Sn...

Smrt in življenje
sta v meni
dve neponovljivi podobi
brez obrazov
nikoli
ne gledaš jasnih oči
tu...

Ali res dehtijo mi cvetlice druge
lepše kakor te doma?
So srca mojega želje in zasluge
da duša moja domačih več...

Ti veš
ko se kdo
rodi
ti veš
kadar
polje spi
spomini
pridejo
in so

In kje je končna misel naših misli?
Zakaj rojevamo se vsi?
Vsak v sebi nosi odločitev,
kakšno bogastvo nabrati...

Vse je izgubilo sijaj,
ljudje izgubljajo vrednost.
In ti?
Ti stojiš sredi sobe,
gol, izčrpan in bled,
s srepim pogledom v ...

Naši sosedi Hrvatje
radi omenjajo, da so katoličani
prav tako kakor Slovenci, njihovi bratje.

Najprej sem Jaz,
potem sem človek.
Nato mati.
Tolažnica,
ženska.