So se čustva razbohtela
med drevesa, gozdnih tleh,
so me potke osvojile,
me vodile z njo v greh.

O ti jasica me...

O, ti poezija
ti živiš, saj nisi prah
si kot veter neulovljiva
vidna si le v solzah.

Solze žalosti in s...

Prebral sem:
»Zadnji komentarji«
Kakšno olajšanje... ahhhh,
A so res?
Ni navsezadnje &scaro...

Zgrudim se
naravnost v tvoje oči,
iz njih izvabljam
galaksije drobnih sonc.

V počasnem gibu
vlivam silo vate.
Življenje se pretaka
skozi konice prstov.

Neonska kača me je ovila v blišč sivega večera v mestu, ki ima konec čisto blizu. Nikjer ni bilo senc, da bi se lahko spojila s tvojim tel...

Misli moje, vreča nabasanih
dogodkov od prej in zdaj,
podijo se čez moje ceste,
ne da bi se ozrle kaj...
Delajo tiste znane ges...

Sam.
Zase utripam.
Svoje življenje ni nikogaršna last.
Ne dovolim drugih oblast.

Drevo se zvija.
Tema ugrabi strelo.
Nikjer žive duše.

Prileti kaplja
in
močno udari

in še ena...
in še sto...