Nikar me ne prosi,
naj pišem ti pesmi.

Simultano, neprespano,
zagnano, postano,
tako sva se znašla
na robu viseče gobe,
katere sok je napajal
...

Veter ti ponoči ni razmršil las
ko si v naglici prihajal pome
Nežni snopi dežja
so ti oblekli telo v pričakovanje

Telo tam leži.
V puščavi.
Zapuščeno,
zaprašeno.
Brez obleke in krvi,
brez svetlobe in moč...

Kar prihaja mi iz uma
se v srcu okrepi,
če je le v moji moči
vse to vest še prevetri.

Tako prihajajo ...

Bil je večer, radosten in svet,
Ko skupaj smo želeli se v preteklost zazret,
Prerastel večer  je v marsikaj več,
Beri dalje...

V turobni se pogrezam mrak
in na srce mi lega zadušljiva megla,
mar kmalu si oblekel bodem črni frak,
še preden bo narava k počitku ...

...

Naj naju vodi noč, radovedna,
v brezkončnem času sva le trenutek,
življenje tako prehitro mine,
zato izsanjajva neizsanjane ...

Otožno nebo solze izlije,
v sivino misli potopi
in z gromom hropeče joče,
si z meglico obraz prekrije.
...