Drobna kepa
zasajenih puščic
leta zapičila so jih
v sredico
bol
ki z jutrom
skrije se Beri dalje...

Ni me čakala v preddverju življenja,
ne na končni postaji v polmraku luči.
Ne na peronu. Vlak tiho drsi...
Sneg v kosmih ...

Zakaj toliko dni?
Zakaj ne le večno dolg dan,
s tabo...
da se zaljubim v tvoj nasmeh,
da se izgubim v tvojih očeh. ...

Da ne ostanem izgubljen,
me reši.

Da ostanem živ,
me rani.

Med hišami se sprehajajo
dolge sence odsevov iz teles.
Roke tipajo, drsijo in božajo.
Stiskajo kljuke, odpirajo vrata v src...

Dal si mi sonce ob težkih dneh,
mi pokazal pot iz stiske,
bil moja sreča,
moj navdih.

Vonj po pečenju
razloži stopinje saj
ležečih na tleh.

Kaj povezuje mene in tebe?
Beseda.
Beseda je ponos,
je sončni vzhod in zahod.

Kaj povezuje besedo in mene?
Misel. Beri dalje...

sem točka
v beločnici jutra.
jutri je temačen,
mesto sveti
iz zaprtih oči.
preprodajalci sreče
so zaprl...