Ne, dve črki, svet se podre,
soglasnik, samoglasnik ničvrednika.
Iz dragih ust povžroči, srce se zapre,
človeka...

Narava se prebuja
jaz pa še kar spim
mislim da zamujam
to česar ne dož´vim

zunaj je pomlad
...

Ja, skoraj vsak
globoko v sebi ve,
da Nekaj je.
Ko pa pogleda z očmi razuma,
vse to izrine na rob konti...

Drobni beli cvetovi šmarnice,
dotik zgodbe, duh prave solzice.
Objem nežnosti čez Slovenijo,
kot svitanje zorne jutranjice. ...

Tisoč rastlin, tisoč novih poganjkov.
Vsi se tlačijo v zeleno obleko.
Zakaj?
Tisoč zelenih rastlin oblači tis...

Ko duša zavpije :
luno razbije ,
mlečne sokove nesramno polije. 
Ne pluje več ladja brez jader - zgubljena
Na nebu ...

S PERESOM V HRBET
globoko vrisano
nenapisano.

Črnilo vodeni,
kri.
<...

"Želim si šopek ledenih rož in žgočo luno".
"Spet si želiš nemogoče", je rekla modra senca in me pokrila.
"Kaj p...

Tvoja pika na obrazu je ravno takšna
kot moja pika na trebuhu.
Tvoja je manjša, drugačne oblike, temnejša.
In vendar je ista kot m...

Vržen sem v sobo
brez oken, brez lin, brez vrat,
le eden je izhod iz nje,
da prišel bi ven, se moram v nebo dvigvat.
...