K studencu miloglasno žuborenje
zvabilo te je nek pomladni dan,
da si vstala, vila, kot iz sanj
in šla na breg ...

...

Tkeš mi sanje sreče,
rešitelj moje lastne ječe,
prižigaš luč mi v temni noči,
uživam v svoji nemoči,
kadar koža se tvoja moje d...

Vonj vrtnic opranega dežja.
Tako rezek, da zaboli.
Tako presunljivo globok,
tako preširno širok.
Čisti ...

Ležim pod odejo.
Slutim bližajoči se vihar.
Iz vetrne oaze bodo pridirjali kameleoni...

Tisti, ki je sanjal-
tistega ni več...
drhteč jih je odganjal...
ob medli luni hrepeneč.

Mraz v meni. Hlad.
Nekoč toliko smeha.
Pritoževala sem se nad njim,
ker mi je delal gubice ob ustih.
Tisto črto, ki še sedaj j...

Kako je lepo,
ko mi zvečer,
nekam v mojo kožo zapleten
poveš, da me imaš rad.

In ko tišina...

Srce strto na tleh leži
v globino pekla strmi.
Temen gozd okoli se nabira,
netopirjev in golazni s seboj pobira.

Odkrušeno spoznanje prislonjeno
na neizgovorjene besede,
čaka v paralitičnem strahu
nov val čustvene zanesenosti,
šibko zajezen...