Smisel bolečine
sploh ni poraz.
Razlago trenutka
prinese le čas.
Srce tvoje najmanj
sto sobic ...

. Tako majhno , skoraj neopazno bitje
kot pika je v daljavi prepoznavna,
veselo poletava,
cvetove, travnike, gozdove osvaja.
Beri dalje...

Majhna hiška iz želoda.
V želodu majhen škrat.
V majhnem škratu, majhna duša,
v majhni duši, mnogo vrat.

Če napišem
tisto zgodbo,
jo boš bral?
Bi rad pesem?
Ne, ne znam! Ne vem...
ne o te...

Morda imaš prav.
Si rečem,
ko zaprem vrata.
In jih nikoli
več ne odprem.
Zaklenem te.
In se razprem.

...

Veliko je lepih poti
a se vec je pustih,
grobih in unicenih.

Z vetrom se dviga,na vetru potuje, v vetru poje to pesem. Z vetrom poplesuje, veselo mlada Ajda, ko njeno srce v melodiji pozvanja. ...

Tu sem,
takšna kot sem.
Kaj sem?
Človek, ženska, mati...
vse to in še več.

IN JOK, KONČNO, RODIL SE JE OTROK.
NI VAŽNO, JE FANT AL DEKLE,
SAMO DA Z NJIM VSE V REDU JE.