Sansona o zaboravu Zaboravi da... Vise nema casa kad smo voleli Hocu da zaboravis moje usne Njihovu igru Ljubio sam te Izmedju zagrl...

Hodi po
mokro zaprašeni cesti.
Niti za gube na svojem
razpadlem obrazu,
se ne zanima več.

¨V vsakem slabem je nekaj dobrega,¨
me pozdravi misel none,
ko prodam navdih
za srečo.

Blodim po...

Osmijeh mi ne silazi s lica
makar nasrću na mene vijesti
koje bi me nekad gušile od jutra
i učile me kol...

Noč je zrla v naju
z modrimi zenicami
Zaprla sva vrata zraku
Ugasnila luči

Tudi ta Romeo je umrl, da bi bil s svojo Julijo.

Neke noči je omahnil v globino,
še pred...

Rumena cesta
in srce pepelnik.

Nežno piha veter čez praznino.

Robovi zenic
v aprilskem dežju.

Navdih,
Ki ga iščem
Mimo navodil.
Sanje,
Ki jih lovim
Brez nastavljenih mrež,
Neskončnost

Matična nam domovina
vsem slovencem je edina.
Dolgo smo se za njo borili,
da smo jo sedaj dobili.

Ko imaš nekoga res rad,
se ne igraš!
Ko imaš nekoga rad,
ga ne ubijaš!

...