Sestavljenje zlomljenih reber,
neštetokrat v boju zdrobljenih
in kriki
in prošnje
in klici
nedolžnih, po krivem umorjenih....

režejo v nosnice se drobne iglice ledišča
in gledam v sonce in ljudi v kopalkah
in zebe me
pri srcu
tam od ko...

Nekoč sem mislil,
da sem odrasel.

Danes se zavedam,
da sem otrok,
ki nočem odrasti.

Mirno kot kaplje v dežju
nam polzijo dnevi po koži
in na licih puščajo
sledove preteklih pomladi

Ne moreš, pa hočeš? Boli te in jočeš?
Ne veš, kdo si, kje si, preveč je vsega?
Še čutiš, pogrešeš in sama si, čakaš?...

      ŽIVLJENJE

Po svoje si ga vsak razumeva
misel ga vodi čez lastne čeri,
pohlep, trdosrčnost so groba občutja
...

Dihaš mene.
Zrak,
otožne stene.
Dih spet s harmonijo,
sožitje išče
spevno rimo.

Pišem pesmi zanj,
pišem, a vsak dan manj...
Pišem, ker ne morem tajiti,
a hočem pozabiti...
Poza...

Videz. Spomin.
Nekje sem te že videl.
Vest, barve, obleka...
Kdo si? Iz kod si?
Lepa si.
Vem, da te poznam...

presekana tnala
okleščene sanje
brez listja trepetlika
le ovce na paši