Od bele do črne srce jih rojeva,
trenutek vsaki na novo poraja,
odtenke vseh barv brez konca in kraja,
zdaj gla...

Brni motor, spotoma brnijo misli.
Neskončno tavanje po niču je zamudno.
Rumena tabla se šopiri brez razloga.
Poti taleče se v bronen...

Ulegla sem se v parku in
za trenutek zaspala pod senco hrastovih dreves.

dal ji je sonce
in cvet
in svetlobo
dal ji je moč
in nasmeh
in pogum

Umiral je počasi.
Še zadnjič je svoje vlažne mehke oči uprl v svobodo.
In zatrepetal.
Odvrtelo se mu je vse turobno ž...

Sem hodila in hodila,
nisem vedela kam grem.
Pač. Toku sem se prepustila,
da bi videla kam gre.

Ko se ozreta na zahod
vidita v meglici sivine,
Pohorja planine,
tam dom je moj.

Beseda mogočna,
že sama od sebe nekaj pričakuje,
s težavo izgovorjena,
še težje storjena.

Medli se mi od stavkov tvojih,
desni prekat možganov ne deluje.

Kakšno barbarstvo, človečka rasa
pogoltnost, pohlepnost sta vira moči,
kje so sledovi božjih napotkov,
usmiljenja do bližnji...