Sredi neskončnih trav,
Popotnik je postal,
Razprl roke, glasno zavpil,
V misli sanj se potopil.

Po nevihti
se zrak guba iz zelene v modro
kumulusi se všečno
ogledujejo v lužah
sonce si krtači lase

Prekrita nesnaga v mestni ulici širi smrad,
smrdim jaz od ljubezni, ker imam te rad,
smrdijo moje sanje, moja sreča, moj zaklad, Beri dalje...

Sij polne lune
poliže pol črnine.
Noč ob polnoči.

Nisem pesnik,
četudi bi bil
bi moj Eros že zdavnaj zgorel
v ognju Olimpa, do pepela.

Ker me vleče k tebi
je neznosna senca luči,
ki prihaja od znotraj
kot kazalec, ki zapoveduje!

bila je le misel
dotik brez strasti
praznost besed
prevrelost krvi

Konec maja je in res
bi se že moral
spraviti za knjige.

Namesto tega sem danes razmišljal,
kaj bi napisal kot v...

Slišim utrip srca - mojega ali tvojega?
Občutim drget,trepetanje besed,
ki s pogledom povedo
kar srce bi najraje zakričalo...
...

Kravica ali njena mamica,
to sedaj je vprašanje?
Naj določi slamica,
obema seveda spoštovanje.

L...