Dan mineva
počasi umira,
še zadnji mi žarek
želi lepo noč.
...in jaz se poslavljam-
ne želim da ostane...

buden sanjam
slišim tvoj glas
čutim vonj, objem
neznana
znana neznanka

Objeta v zasanjanem svetu,
združena v dušo enega človeka
potujeta skozi čas,
ki ne pozna ljubezni in topline,
ki je le tirn...

zadane me,
močno me pretrese,
močno mi razum omaje,
neverjetno me prevzame,
postanem imuna,
ne začutim več dih...

Kdo si, invalid?
Morda ti, ki manjkajo ti udi,
mogoče ti, ki le nemoč ti življenje nudi,
ali ti, ki iz dneva v dan preklinjaš svet,...

Ne trudim se pobegov razumeti,
niti ti ne moreš jih doumeti.
Previdno razpiram dlan ti svojo,
odpiram ti srce in du&s...

Tisočkrat sem te preklel, življenje.
Izmučen, izsesan, sem klečal v prahu
pred teboj
in kri curljala je iz mojih izžetih žil...

Vrjamem, da vsak gleda na svet po svoje,
jz gledam na svet s svojimi očmi...
drugače...
s svoje perspektive... mojga zornega kota...

Ne bom v pesmi te zaviral,
v svojih mislih, pesmih te oviral,
le kar leži, teži me, bom napisal,
nikoli v me...

En zimski dan,
ko rabil bi pomoč,
šibko sonce tone v mrak.

V temi skrit vran,
stiskam ...