Dnevi minevajo,
minevajo kot leta,
vsak dan kot pesem se rodi,
ki zvečer utone neizpeta.

Noči minevajo,
minuta nočna...

Tega mesta ni na zemljevidu, 
Kartagina sem ljubezni tvoje,
v njem živim kot v prividu,
v pesek skrivam misli svoje. Beri dalje...

Jesen, deževna jutra
v hladni sobi, ko si oblačim nogavice
ko umivam zobe pred ogledalom
ko zaklepam vrata

jese...

Gledam tiste rdeče češnje,
ki kalijo poglede zgodaj poleti
in zmotijo tako brezskrbne otroke,
kot obešence, v zadnjih dihih, na drev...

Lahko da sva legla
v prav tisto travo.
Visoko, zeleno,
ki boža oči,
kadar misli
letijo tja v daljavo
in...

Kristali, ki si jih drobil z zobmi
za bolj krvav nasmeh:
tako se ti nekoč izmakne nebo;
kjer je jezik čutil svo...

Tvoja dlan je zdravilo za moje
telo, me prežarčiš z energijo,
prepojiš vse delčke z ljubeznijo,
Beri dalje...

Zajokal bom na grobu najine ljubezni
ko maj srebril bo lunin svit
in rahla sapa vela bo skoz trave
zibajoče se v temi. Beri dalje...

Ko pade noč
se tvoje misli prepletajo
okoli mene,
vsaka nosi svoj nemir-pričakovanja.

Nezlomljiv. Nezlomljiv? Iz samega jekla.
Origami je zgiban, upognjen, zavihan.
Oblika na zunaj iz smeha. Iz stekla Beri dalje...