Rezine sonce
na tvoje rame,
prebujanja rezke dišave
potu in kave
sedaš vame...

Bi jokal?
Se samo tako reče.
Iz srca v srce,
za plahutanje,
ki je tu
in odletava
v kovinasto robidje.

...

To, kar je ostalo,
to je prazen nič.
Srce moje je priznalo,
uklenil ga je birič.

Krpa se drgne ob prašno polico,
obojestransko zadovoljstvo,
oplojena s prahom se stresa
čez okno iz četrtega nadstrop...

Sneg zamedel je poti
in zakril je vse sledi
znašla sem se na brezpotju
kjer brez volje in moči
da...

Kot neskončen dež, čutim padati njegove prste.
Razprem telo, razparam kožo, da bi kaplje mi
vse dele prebudile. Da bi pognojile zemljo, ...

Nisi vedel,
nisi videl,
nisi čutil,
jaz pa sem
še zdaj
nevem zakaj.

Vse je bilo,...

Dan se je razletel
v tisoče drobnih pagod.
Nabiram jih. Moji prsti
so rdeči kot od jagod -
in vendar je to čista kri<...

Od koga sonce se odžene,
komu bo podarjen dan,
besede davno izrečene,
in prepevaš čisto sam.

Odhajam v Pariz
z mislimi,
s šansoni
v poletnem večeru
z mislijo
na prijatelja tam daleč.
...