Bolečina, ki je postala nema;
izgubila je ego
in se razblinila v vseobsegajoč vakuum.
Občutki spremenjeni v večni "ne v...

Korak za korakom
noga drsi
po stezi zeleni
ki zdaj zelena ni

Ko sanjamo,
Je lepota brez meja,
Prebujajoč iz sna pa nas kruta realnost stre...
Ko začutimo,
Da smo pro...

Ovekovečim mojo izbrisano prisotnost.
Postanem zrno postelje,
ki zbada, zbada. Boli.
Hočem oditi. A ostanem tam. Nevidna.

Vedno nekdo mir mi zmoti!
Sedaj hočem biti sam!
Vedno je nekdo na moji poti,
mi ne pusti zbežati stran!

Solzà podoknica
prikliče podobo Jasmina,
v šop gostih
črnih valov vpetega.
Tipajo oči svit...

Usedlina dneva.
Nežno me treplja po rami,
kakor gozdna vila
zadiši po travi,
zadiši po beli kavi.
...

Kjuješ zvezde, zase, zame, zanj mar
za katerega ti ni mar
groš je počen in ti razkrit
vendar gol in ubog trdiš da ni prav
da ti ni...

Imajo utrujene oči,
od sebe ne spustijo niti glasu,
povsod samo bolezeni in kri,
ne najdejo pravega miru.

Ujeta luna nepremično zre,
ko zmaj uklenil jo za vedno je,
prepozno zdaj, da bi ga zaprosila,
še zadnjič k ok...