Spet sem bolečino,
žalost,
tega večera v pesmi pretopila,
izlila,
vsaj za trenutek lažje mi je.

O ponižnosti so mati nas učil
kako naj zemeljsko težino nosimo,
upognjene so tudi naše misli,
zravnati kot da se ne moremo. ...

Visoko v stratosfero rastoča atomska goba!
Skomini… In mala smrt v srcih brezsrčnih.
Vizija teme v beli, slepeči luči,
Brstenj...

Dež vpija se v moj klorofil
in srkam ga hoteče
kot srkala bi nektar najslajše sorte
polnim se
...

Do you hear my laugh, when you
come near?
Do you see a spark in my eyes,
when you look at me?
Do you feel the shivers...

Razplamteli so se zublji tvoji.
Strasti žejni. Krvavo rdeči.
Kipijo valovi črni in zviti,
polni življenja.
Želeni žel...

Pogrešam te,
pa vem, da nočeš biti moj! ...

Samo po tebi duša hrepeni,
vse dolge dni in noči, 
kdaj združila bova poti,
ljubezni, ki v nama kali. Beri dalje...

...