V daljavi odmeva zvonov slovo,
veličasten zvok vzpenja se v nebo,
zemlja položila svojo nežno roko,
na življenja je utrujeno telo. Beri dalje...

Sredi puščave stojim,
stojim, misli mi bežijo,
kar nekam neznano stremim,
stremim, mimo mene hitijo,
vem, da nikogar ni,
n...

Črni nad menoj oblaki bde
že od usode moje rojstva.
Spomin mi, željan spokojstva
v temni noči z nespečnostjo kale.
...

Kaj vse bi človek dal,
da še enkrat se rodi
in življenje preteklo v novo spremeni.

Eh, da imam dve živl...

Je nekaj v tvojih očeh,
ki me spominja na greh,
kar krade spanje mojim nočem
in mi na lice prinese nasmeh.

Strem lupino
tvojega sijaja
in se grejem
ob resnicah
gnilih
hrušk.

Podajajo si roke, drhteči so,
ko neslišno drsijo, omamljeni.
Izpolnjeni lahkotnih sanj, vzneseni.
Visoko in še...

Kot tristo ton težak vlak
misli neomajno drvijo
v tišino, kjer so doma.

Vrtijo se in vrtijo,
po zdaj že globokem tiru, Beri dalje...

V brezlučje, na temno stran, me vlečejo nocoj…
Tvoje roke… Palpatinovi kremplji…

A v tej temini, s strastjo zagna...

Hodiš v zimi bridki, nikjer zavetja ni...
Zmrzuješ!
Veter te obliva z strani vseh,
želiš videti, kje je konec, kje se vse konča&#...