Čudovita Češnja
Čaroben Čar
Čista Čaša
Čudežen Čaj.

Črtasta Čitanka
Črno Črnilo
Časnikarjeve Črke

Ptiček na veji
je včeraj sedel,
sončecu toplem
veselo je pel.

Dež.
Mrzel.
Pada.
Žge.
Moj pogled.
Hladen.
Pod njim nasmeh.

Mesto.
Polno mrtve naglice.
Nemega hrupa.
Zelene sivine.
In sive modrine.

Hodim.
Sam.
Po parku.
Ponoči.

V mojem srcu je polno praznine,
po njem se pretaka le nekaj kisline;
kisline vroče,
kisline pekoče.

Nocoj se poslovim,
Srečno otroka moja...
Srečno starši.
Srečno prijatelji.
Srečno vsi.

Kakor sipina
praha,
ostanek povprečnosti
in sijoč obenem,
segaš z roko
v meglo ...

Minljivi smo vsi,
jaz in ti,ona in on…
Pehamo se za posvetnimi stvarmi,
potem pa pride kamion…

Rada bi, da bi bil duh
   zaprt v čudežno svetilko...
...in jaz aladin,
ki bi te iz nje rešil.
Rada bi, da bi bil morska deklica,
    omejena v neskončnem oceanu...