Med čebljanjem
in govoričenjem
loviš svojo samost
samo zato,
 

V tričetrtinskem taktu
se vrti moje rumeno krilo
5    7    9
in kristali tvojih oči

Po ozki gredi,visoko nad oblaki,stopicljam proti tebi.
Razbijala sem led,opekla se z željo, poljubiti Angela,

Obraz nastavljam nebu
da me zvezde zasujejo
s satenasto odejo snega

Roke mi zadrhtijo
ko se te poizkušam dotaknit
Zlomijo se
ko padem skozi zrak

Ko se noč končuje
in se dan prebuja
v meni se ljubezen
vzbuja

Na nebu biseri se lesketajo,
po pobočjih brije rezek piš,
toplina tvoja me prevzema,
poželjiv je spev telesa,
odloživa vsakdanjosti bremena,
naj zapelje naju sladki greh,
trenutki živijo le za naju,
že jutri spet bova na starih poteh.

Njej so namenjene besede te
ker v nekem svetu spoznala sva se
njej, ki me očarala in dopustila je
hvala, da lahko spoznal sem te

Rumeno je sonce,
rumen je nasmeh,
rumeno je veselje,
rumena je sreča.
Naj bo rumeno!

Bela odeja je zemljo prekrila,
nebo v svino se preliva.

Utrujeno oko barve išče,
da spet poskoči,
napije se ob mavrici.