Kot lahko mačka pomete z mišjo,
jo s kremplji veselo meče v zrak in
dokler ne dahne zadnjega diha,
trupelce leti...leti in končno svet zapusti.
Mrtva leži. Nezanimiva.
Niti za hrano bila mišljena ni.
Za kratek mačji užitek, srce ohromi.

Na nebu je zvezda Vem, da si ti Utripaš le še zame Žarek ti tli Daleč, daleč si stran A blizu Vedno v mislih si z mano

Srce boli In joče Duša propada To hoče Telo je šibko Umira On moje misli Prebira

Lepe oči se bleščijo v temi Nekakšen nemir ljudje čutijo v sebi Čudni pogledi v njega strmijo Dajejo vtise, da se ga bojijo

V boj za deželo V bran domovine Srce bo bolelo Upa, da ne bo bolečine

Bila v objemu je strasti
Ni pomislila na morebitne pasti
Le njemu se je prepustila
In ljubezen mu obljubila

Nihče . . . 
ubij
moje upanje
in smisel
življenja

Pusti naj teče in s sabo odnese
vse moje skrbi in vse, kar me boli,
naj teče in naj se ustavi šele,
ko spere sledi bolečine vse,
naj teče in s sabo odnese trpljenje,
naj teče, dokler ne odteče življenje,
naj teče in naj zaznamuje za vedno
vse njih, ki jih moje življenje ni vredno.

Ne bodi tako hudobna,
resnica goljufiva.
Zakaj toliko kostumov imaš,
zakaj toliko preoblek skrivaš,
zakaj ne končno pogledaš mi v obraz?