Višina ... zvrsti ...
glasbe ... ne slišim ...
odmev ... preglasi ...
um ... utekočinjene
inteligence ...
vrezane ... v lobanjo ...
orlov ... tam kjer sem ...

Če bi bilo
bi smeh obstajal

Če bi bilo
Bi mir prevladal

Ko gram tehta
kilogram
ko ni razlik
med živimi
ko je živ
mrtev ...

Najprej je bil krog
nato kvadrat
potem krog v kvadratu ...

Kasneje je bila duša
nato nastalo telo
potem duša v telesu ...

Oče naš, kateri si v nebesih, posvečeno bodi Tvoje ime !
Dovoli mi, da Te kot  Očeta vseh, vprašam, zakaj razliko
med Sinom Svojim in menoj na zemlji, delaš tako veliko,
potem ko Njega in mene, ki v Tvojem stvarstvu sem nihče,

Drdrajo, šepetajo.
Prihajajo nasproti,
sonce k luni.

Z angelskim obrazom
in nerazčiščenimi viharji

Veter lahke liste obrača,
se igra, so mu igrača.
Midva pa sva si vse,
eden z drugim – brez nihče.
Veter brije okrog hiše,
moje srce v snu pa riše,
tople tvoje, nežne roke,

V naših vrtovih
Ni lepih cvetlic
Ne dišečih vonjav
Ne blaženih lic

Zaplavala bi v tem tolmunu,
želim si, pobegniti temu vsakdanu,
globok je in deroč,
vleče, srka me vase na vso moč!

Tistega sončnega dne v februarju,
ko bil sem sam, zapuščen,
taval sem po mestu tem,
zmeden in osamljen.