Na krhkih perutih ljubezen pripeta
je vzletela tistega čudnega dneva,
ko je zarja jutra trajala do večera,
kakor bi se žalost veselja prežela.

Ti in jaz.
Moje jutro in upanje v dan.
Brez tebe sem samo polovica slabše polovice.
Brez tebe sem samo piš v mirnem vetru.
 

Poznate noči?
Mislim, zares poznate?
Tisti črni pogled v daljavo
in popoln občutek nemoči.

skrita v vetru
na peščici toplega zraka
plava modrina
včerajšnjega neba

Se Kofta sreča z Modrakom,
a slednji v prvega se zaleti,
grozeč s pestjo mu zapreti,
ga zmerjati začne z bedakom.

Zmeden lik posesti plamen
trubadur igra posti brez rok.
V daljavi čutim plazme boj,
človeku z glave rastejo peruti.
Periodični odmik snovače -
gledaš v sebe ali skoz'?

Izvir na reki pada v temo
glasnega skovirja.
Od sedaj ne diham
pravega kisika.
Noč je.

Ne dovoljujem,
jesti hrano
za katero
človek
nima časa,
da bi užival
v njej.

V Gileadu
je balzam.

Na cesti, ob poti,
kotali se, leži,
umazan od praha, blata,
svetlika se na svetlobi,
nemo v temi ždi,
zrcali žarke, ki skozi krošnje padajo nanj,
čaka, da bistro oko opazi ga.