kača obljube se mi je zvila okrog prsta
pa je ne brišem
hranim jo
v malem morju moralnosti

Razmišljam o maminem poljubu,
rahlem, nežnem na lica.
Razmišljam o poljubu prijatelja,
toplem, iskrenem.
Razmišljam o poljubu tvojem,
strastnem, vročem.

Šelestenje listja, rahel vetrič, ki maje vrhove dreves.
Spokoj, tišina ,tu in tam le nežen ptičji spev.
Občutiš ljubezen in šepet dveh zaljubljenih teles.
Bitje srca, spokojnost, mir, zaljubljen odmev.

Me ni
Ko si, me ni
Ker te videti nočem
Me ni
Tudi ko si
Raje odidem tja
Kjer te ni

se ena mrzla noč vedela sem da odšel bo proc nism si hotela priznati nism hotela odgovorov iskati le solze so lile oko so mi zameglile

Mi smo.
Mi smo gobavci posledice,
ker se rogamo kavzalnosti.
Mi smo regratova lučka na poljani,
ki jo pastir vtakne dekletu v usta
in se smeji. In zvezda pade.
Mi smo zvezde. Tiste, ki padejo.

Jo lahko igraš in
jo lahko sanjaš
ljubezen,
ki v megli
in neresničnem svetu živi,
proti njej steguješ roke
a je ne čutiš in nikjer je ni,
ker le v tvoji domišljiji živi….

Drhtim od zbadanja in bolečine,
zakaj mi to ne mine,
le ta sivina, brezbarvna in motna
se kaže mi iz daljine….
Naj trpim in ji pustim,
da svoje ostro rezilo
zareže v to moje mrtvilo….

lepa si
tortica in pomarančni sok
žuboreči potoček

in srečala sva se
dva svetova
na obzorju iste misli