En pogled, besed ni treba
vzel me je s seboj na pot.

Orlu sedla sem na krila,
srečno kot objet otrok.

Sedela je in zrla predse
Znova je ljubila
Ni vedela
Koga kako ne zakaj
Vedela je le
Da ljubi zdaj

Spočetje
Udarec strele

Rojstvo
Odpiranje cvetov

Otroštvo
Nepopisan list

Srebrnkasto lebdijo v tankih plasteh,
nasmejano beli jadrajo obdani z zlatim robom,
počivajoč se ustavljajo v rumenih, rdečih in modrikastih barvah.

Le kako naj spim, bisernica,
ko presvetla zvezda sije utripajoče
nad moje od boli krvaveče srce,
omejuje um in up naju oba?

Objeta naslonjena na ograjo
sva si šepetala besede ljubezni.
Kot da sva vedela kaj ljubezen sploh je?
Kot da bila je ljubezen …

Prvi poljub je zgradil svetove med nama
in jih spet porušil.

Ni besed za lepe sanje
Ni nemirnih misli
Sanje najine bledijo
Bodo zbledele?

Moje življenje je skoraj idealno:
veste, moj mož je demon,
res, pravi hudobec je on;
in z njim sem se poročila srečno.

14 januar 05 - 17h56

Rekla sva
Da
Rekla sva
Da
Rekla sva
Rada te imam
Ja, rada te imam

V miru,spokoju mi duša drhti,
lepo je, če si brez skrbi,
ob metanju kamenčkov voda vzvalovi,
v krogih simetričnih se zavrti…
Riše sledi – vzvalovi in zbledi…
Zdaj je veliko,še večje, pa manjše in nič…