Če sem.
Še obstojam.
Če stojim, hodim po poti,
čutim se …
približujem se ti,
po poti grem,
ki jo ljubim…

Ljubezen enega dne se rodi
Ljubezen enega dne živi
Lepo
Najlepše
Močno
Najmočnejše

Nisem del modrine te slike!

preširoko kotalim svoje besede
ko iz mošnje cedim preživete oblike?
se z lepo živaljo grem onegavit
da potešim kričanje alter omike
vtaknem roko v gnoj

Ona je na oltarju gola ležala povsem mirna
kot droben bel cvet darujoč žejnemu krvniku,
zaslepljajoči svetlobi oči zapira njena lepota,
dišeča vonjava vabi ga krutega k nji sanjaču.

Njegove oči
Lesketajoče
Poželjive
Vabljive
Zapeljive

Mlad je bil, sedaj se je postaral,
a nihče ga že od davnega ni maral,
s trudom je za kruh v potu garal
s sanjami o lepšem, sam je sebe varal.

V miru,spokoju mi duša drhti,
lepo je, če si brez skrbi…
Ob metanju kamenčkov voda vzvalovi
v krogih simetričnih se zavrti…
Riše sledi – vzvalovi in zbledi…
Zdaj je veliko,še večje, pa manjše in nič…

kameleonsko prilagodljivost pijem vsako jutro že dve leti
narcisoizem si depiliram z eteričnimi olji
orhideje
ki raste samo na njenem vratu

K tebi so misli se zopet vrnile,
prvo so pot že nekdaj prehodile.
Niso pustile le zven teh spominov,
ki so v nama se zopet zbudili.

Včasih
si želim samo še tvojega dotika
mehkobe tvojega telesa
krožnosti gibanja