Kapljice potu

V luninem siju bleščeč

Ješ čokolado.

Košček za koščkom...
...počasi, a vztrajno...
...postajam.

Postajam Jaz.

Izrekla sva tisoče besed,
pa jih je še neskončno toliko ostalo.
Nikoli ne bom uspela izreči misli vseh,
bo vekomaj srce jokalo?

Počakaj,postoj,upočasni korak,
občuti svobodo, ki veje v zrak!
Prisluhni tišini, lepoti miru,
povsod je, tam in tu,
samo vzemi si čas in občuti ju !

V barvi se vse skriva
vse črke
vsi fetiši
vso poželjenje

Spoštovanje dežja
razširi čustva do skoraj nevzdržnih mej
Da se zenici napneta
v žareča kroga

Misel te prešine,
in vse lepo izgine.

ko utihnejo gromovi
ko zapojejo zvonovi
ko skozi polje cveteče
smejoča deklica steče
smejoči fantič poljub v zrak meče
na obrazu milina seva
sonce notranjosti življenje ogreva

Ker rada te imam,
se čustvom ne predam,
ki kadar tebe tukaj ni,
šepečejo jo : kod si , s kom si?
Zakaj glasu o tebi ni?

Kje so tvoje sanje,
ko govorila si mi o njih,
kje življenje,
ko hodila si po njem,
kam so šle vse tvoje besede,
ki utapljal sem se v njih,
kam je šel tvoj planet,
ko po njem sva hodila.