Nocoj,
svet naš,
podajmo si roke,
sklenimo roke prijateljstva.

Tako tiha si,
kot bela snežinka,
ki pada iz neba
in tvoja lepota nepopisna.

Dišeče steblo
Veter v laseh
Poteze trde
Skrivnostno tih nasmeh

Nič več besed.
Naj zdaj oči spregovorijo,
kot v ognju led
naj se v srcu raztopijo.

Ne moreš biti drevo,
ki raste iz kamna,
če si kamen.

Ne moreš se sprehajati
po obali, ne da bi
zrl v obzorje. 

Veter pihlja,
tiha je noč,
le korak
odmeva tja v vas.

Stopaš v prepad,
misleč, da si na pravi poti.
Kaj naj storim?

Segaš v zanko,
misleč, da je rešitev.
Kaj naj storim?

Objemal si me kot olupek čebulo
Takoj ko si jo oluščil sem se zjokala
Ti pa si nosil kontaktne leče
In nisi ničesar opazil
Le na drobno si me sesekljal
In spražil na vročem olju
Da je po celem mestu lepo zadišalo.

v cvetočih vrtovih domišljije
izven telesnega čutenja
notranjosti vrenja
prevzeta čudesnih planjav
predaja se šumenju veselja
pomladno odkritih dobrav

Bliža se Novo leto-svet pleše in se radosti
človek človeku sreče in zdravja želi
pokajo petarde,lajajo psi
vsak zdrav se Novega leta veseli!