Resnica je na ulici.
Gleda te kako
gledaš mimo in
se ti smehlja.
Tvoji vpreženosti
v vprašanja ki
jo zgrešijo.

Na stolpu iz polen stojim

in nobeno me več ne moti.
Vsem, ki so prispevali gradbeni material:
Hvala za nova obzorja.

raca je neroda
v zraku glej
puščica k soncu

potok odnaša

počasi a vztrajno
gore in misli

Če bil bi veter
obkrožil bi ves svet
ob tebi bi ustavil se
povedal bi kaj videl sem
in ti uživala bi v tem.

Ali te res ljubim,
ko pravim, da te ljubim?
Če pravim, da te ljubim
zato,
da bi te ljubil,
potem te ljubim ne

Na zarjavelem primežu
krvav izcedek
v prahu umazanije
pljunek čist' zelen
in madež sajast
bele stene maže
v kotu sobe pa leži rjavi drek.

Preslikava mojega
srca
na prag tvoj,
ne pušča slike
zunanjega plašča.

Če ptič pove ti kaj ti pojem
slišiš mene?
In če vetrc boža lice tvoje
čutiš mene?
In ko želja uide iz glave moje
misliš name?

Črni nad menoj oblaki bde
že od usode moje rojstva.
Spomin mi, željan spokojstva
v temni noči z nespečnostjo kale.