Mokačino in Ti
Tisti zvezan na tračnice
S široko praznim nasmehom...
Okus imaš po cimetu in bergamotu

Počutim se zaspano…
Želim zapreti oči, vendar mi nikakor ne uspe…
Veke nosijo ogromno težo,
pod katero še vedno ne obupajo…
Trepalnice vpijajo vso lepoto vida,
saj ne vidim ne lune in njenih prijateljic,
kar omogočilo bi mi privide…sreče, jeze, negotovosti…

Plujem v čudno naravnane vode,
Saj to, kjer sem, ni morje…
Udarjam ob skale in to je vrhunec zabave!
Bližam deročim se vodam,
A ne premaknem se niti za ped,
Nekdo drži pri bregu mi zavest!
Puščava tam naprej…veter divja brez prestanka…

Nož v srcu, krvaveče dlani…
Le kaj sem storil,
da kri se izteka iz mojih dlani, ne srca?...
Sem se porezal,
ko sem bil v najlepših sanjah
in sem se nenadoma prebudil?...v nočni mori,
ki je vsak dan hujša, ki ji ne vidim konca?

Življenje je strategija,
To mi reče moja mila!
Življenje je sranje,
in to niso sanje!
Sanje so beda, ker ne veš,
kaj zahtevajo od tebe!
Paradoks je znanje,
ki ga lahko imamo za sanje!
Kaos se bliža in mi razum k sanjam približa!
Sanjam vsako noč,
ko lepo deklico spravim proč!
Ampak sanje so brez smisla,
to mi je rekla tista,
s katero tisto noč nisva!

Kadar čisto ponorim,
slava hitro mi izgne.
V sanjah um si pobestrim,
vsa vez do tukaj se prekine.
Vezava do ljudi se obrne,
končna faza je že na nam.
Vzrok zakaj lonec se prevrne,

Pozabi na sanje v modrih očeh,
pozabi na morje v praznih dlaneh,
pusti nebu modrino v sivih laseh,
pozabi na srce, ki se vleče po tleh,
obrni se stran,
občuti roke, ki se zibajo v toplih nočeh,
izbriši umirajoči um,

Večer, noč,
prebujanje v jutro,
rojstvo,
začetek in hkrati konec,
sončni žarek prebija meglo,
ki zastira nov svet
in ti razbistri zaspano, zasanjano oko.

Poglej, kako na trati tam stoji,
poglej, saj vse se mu smeji,
gleda v zrak, zre v nebo,
občuduje ptice nad vodo.

Sonce greje mu dlani,
ki k nebu širnem jih moli,
srečen sem, pravi si!

Mi pravijo, da sem pokončen,
ne mene del, ampak jaz cel,
mi pravijo, da sem odločen,
nikoli jaz ne bom uvel.

Ta pesem govori o meni,
zakaj je t'ko, še sam ne vem,