Ne puščaj me same v teh temnih nočeh,
ne dovoli, da z ustnic mi izgine nasmeh,
ne obračaj se stran, ne odvračaj oči,
ne zapiraj mi vrat, ne ugašaj luči,
nočem ostati sama s strahovi,
z vsem kar nekoč sva hoteli izreči,
a je ostalo za vedno izgubljeno,
v tišini med nama, neizrečeno.

Odigral bi zadnjo karto svojega življenja,
oddal bi zadnji sok iz svojega telesa,
srce položil pod Gigantska bi kolesa,
da nekdo bi rešil me neznosnega trpljenja.

Mogočnost Olimpa več me ne osreči
in ni več zame Zeus Bog bogov.
Ne stresa dušo mi greha dolgov,
le misli so ostale mi po smrti še želeči.

Za sabo pustil sem dogodke
ne vedoč, da jih imam.
A zdaj na poti, ko ostal sem sam,
v spomin si vračam te trenutke.

Vsak dan gledam njeno sliko,
vsak pogled je le za njo.

O ljubezni prazne čaše
vin'ca sladkega vam manjka.
Vse besede in ideje vaše
sladkih sanj so zmeraj krajše.

Moj bol že zdavnaj bi usahnil
umrl bi, še preden bi se bil rodil,
pa vendar me je spremljal
pojavljal se je, ko sem najbolj se ga bal.

O Spomin ti, ki nazaj me vračaš,
tja kamor moje Srce si želi,
za kar v topli noči prazen Up bedi,
zakaj s Pozabo mi želečo ti odlašaš.

Čutim te !
Čutim te nocoj Močno
Čutim tvoj vonj Telo
Čutim tvojo bližino Pronicljivo
Čutim tvojo milino Vabljivo
Strasti ostrino

Želel si , da sem tvoja čokolada,
poželjiva, strastna in dišeča.
Postal nemiren si,
ko moji prsti odvijali so čokolado,
sledil pohotno si z očmi,
ko ugriznila sem vanjo.