Še enkrat me vprašaj kdo sem.
Sem namreč vprašanje
in daješ mi odgovor.

Če je vprašanje brez noge
je odgovor brez glave.
In jaz sem vprašanje.
Hodim pač počasi.
O bog, vidim giljotino!
Je to tvoja glava?

Planiva skozi predor,
kakor vlak in ne kot potniki.
Tista noč nama je že od nekdaj
čudno privlačna.
Kot izginja megla,
izginjava midva in

Ko se končaš in svet s teboj potone,
ko čas ti razdal je samega sebe,
zaplešeš s spoznanjem v večnost pozabe,
da živel si sanje, resničnosti nične.

O, pač. (morda)

Sedeli sva tam
z roko v roki
ti in jaz
Šteli kaplje,
ki jih je veter zanesel
na obalo
In kradli galebom nebo

ti si vesolje
jaz sem tvoji planeti
zvezde so najini otroci

Ne potrebujem neba,
zvezdic njegovih -
nebo zrcali v očeh se le tvojih.

V krhkem 
Sveže pomladnem
Belem krilu
V trdnih svilenih čeveljcih
Iztegovala je roke v nebo
In se vrtela
Stopicala in drhtela