Jetrom berem o slavi srca. O olimpijade hemoglobina! O fotosinteze počrnjenj! I wish I could but not. Nimam nečesa kar skače in se bliska in lomi

Gledaš me v vsej svoji bedi, in nimaš predstave o tem kakšne so videti veje, ki se zažirajo v globine korenin. Požiraš me dokler se

oranžno nebo
spirala prihodnosti
sijoče oko

Ljubezen moja neminljiva
S teboj sem v večnost se prelila
Res da življenjne nama vsakodnevnosti ne da
A v srcu dveh le ena duša dom ima

šumenje lipe
boža te nežna misel
veter je poštar

še slišim veter-
megli se vse 
v vonju limonine trave
izbrišem brazgotine-
da je prostor za rane
seva barva
Oči

Pišem besede ob sveči.
Bežijo misli in letijo.
Zapišem samo trenutke
Ko veter usmeri svetlobo
Proti listu
Vse ostalo ostane v zraku
Kot večna sapa svobode bivanja.