Gledali so sliko nekega P.
in se čudili,
ker pravzaprav nikjer
ni bilo nobene prave oblike,

V moj notranji dialog
so se prikradli hmi in ami;
v velike začetnice, pike, klicaje
in milijone vprašajev so podtaknili
pasje bombice
in porušili besedni nebotičnik.

Prekrižane roke
Zavihan nos
Gleda druge otroke
Noben ji ni kos.

Kaj ena je zvezdica v širnem vesolju?
Vsaka izmed njih nam na nebu žari.

Kaj je ena kapljica v morju?
vsaka se v soju sonca blešči.

Slutiš, Sanjaš? Začutiš!
Zavržeš oblačila vsakdana,
Margareta zajahaš plovilo,
prekolneš racionalno ...
Odvržeš, Zajašeš, Odletiš.
Vsrkavaš mano neba.

nismo mi navezani na življenje

življenje je navezano na nas

sanje pšenice
kiparjeva ljubezen
vzhajajoče testo

Sanjaj moj otrok sanjaj
Da bo jutri še sonce
Da bodo ptice še pele
Da bo ljubezen

Še spiš.
Kdaj pa kdaj te pogledam,
nato se znova obrnem
proti oknu in gledam
jutranji svit.
Še spiš?