Od mathea
|
Vsakdo nosi v dlani svojo drago ptico Ali jo drži močno stisnjeno v pest ali pest odpre in ptici kaže svet ali pest odpre in ptico kaže svetu ali pa pest z ljubeznijo razpre in ptici pusti da svobodna leti.
|
Beri dalje...
|
|
Od Kriv2013
|
V naročju jesenske sivine, v brezdušju moreče tišine, obtičal na mestu navzoč, duši praznine me moč ... |
Beri dalje...
|
|
Od Starspawn
|
En zemljin obrat,je menjal noč z dnevom,
en utrinek z neba,je očaral celo vesolje,
mokra sedanjost in vlazna preteklost,
se utapljata v meni,jaz sem morje življenja. |
Beri dalje...
|
|
Od vijolica
|
V hladnem včeru sediš za okroglo čajno mizico in si iz ust jemlješ besede. Polagaš jih v vedno bolj prazno kavno skodelico pred seboj, skoraj ti že uhajajo čez njen rob, |
Beri dalje...
|
|
|
Od Beba
|
Mižim – v mislih odhitim…. Tam daleč, kjer je res lepo….. Kjer ni skrbi, problemov in težav… Kjer zvončki rastejo iz medenih trav….. Kjer se v mavričnih barvah preliva narava… Kjer sije sonce, zraven deževnega oblaka…. |
Beri dalje...
|
|
Od Kriv2013
|
Pisarna. Mir in tišina ... Komaj slišno tipkanje. Šumotanje umirjajočega se prometa. Preblisk. Nemir in misel nate ... na tvoj pogled, nasmeh. Brbotanje vznemirjujočega se telesa. |
Beri dalje...
|
|
Od Starspawn
|
Najbolj strašna je milina, kjer smrti dah, se v tujo srečo izliva, kot rosa nežna nje lepota, v sebi obraz morilca skriva. |
|
Od Matej
|
Vroč je dan pripeko puščal, midva karte sva igrala. Moj pogled je njej dopuščal, da je sladko goljufala. |
Beri dalje...
|
|
Od Daimon
|
Tvoj bukoličen tek zamre ko prestopiš reko skoraj utopljen pogleduješ v globino in ti je nekako žal žal ker te mika sika ti slika v zrcalu Heraklita |
Beri dalje...
|
|
|
<< Prva < Prejšnja 1101 1102 1103 1104 1105 1106 1107 1108 1109 1110 Naslednja > Zadnja >>
|
Rezultat(i) 11091 - 11100 od 11418 |