Vsak bil bi.

Le kdo je?

Ker vsakdo je,
Zakaj se zdi mi ,
Da me ni?

Ustnice zaznamujem s kristali peska
 ( v puščavah ni več vode)
V niti življenja vpletam
Rdeče kaplje veselja
 (rojeva se moč,
 življenje umira)

S prsti na očeh, mežim, te čakam
ne mislim na gorečnost dneva, mraza,
izrek ljubezni ni postala fraza
hoteč to reči, v postelji te čakam.

HA,HA,HA…POSLUŠAJTE TO,
NA STAROST SO JI REKLI, DA ŠTUDENT NAJ BO…
IN KAJ JE NAREDILA?
Z OČMI JE ZAVILA IN SE V ŠOLO NAPOTILA!

Podari mi deset minut,
preživi z mano jih,
pa čeprav kdo bo hud.

Preživi z mano jih v naravi,
kjer čricki pojejo v travi.
Z mano se sprehajaj, pogovarjaj
in misli žalostne odganjaj.

Slovo.
Glava polna tvojih je podob,
v mislih tvoj nasmeh zveni,
žalostno maham ti zdaj v slovo,
štejem minute, ure, dneve in noči,
ko ponovno snideva se,
ko ponovno zazrem se globoko v tvoje zanimive oči.

Kamen v želodcu
predolgo me že zbada
Bruhnem naj.
Ga zmeljejo veterovi
sonce sneg in vod valovi

Restavracija.
Krožnik školjk.
In modri prtiček.
Razgrnjen.
Zate.
Morje širno.
Barčica po njem plava.