Košček kruha
Kaj mi bo
Imam čokolad in bonbonov
Mi res ni hudo.

Mi res ni hudo
Ko pred televizijo sedim
Ko čas z neumnostmi morim
Ko drugim težim.

Bila je bela Bela
In pesem je tiho pela.
Če Bela ne bila bi bela
Ne bi zdaj sama sedela.

Po toči , ob Soči,
Nikar se ne joči.
Potoki deroči
Vkup se zlijejo
V odejo te ovijejo
Daleč poneso
Brez vetra
V nebo.

Po že vtisnjenih stopinjah stopa korak,
Pa vendar svet odkriva,
Življenja se opija
Omamljena je pomlad.
Zasopla misel.
Sem človek.
Nag.

Komentiraj pesem na forumu.
(11 komentarjev)

Bila je noč, ko vse je zaspalo,
v tihoti noči se vse je pognalo,
okrog bilke so vonj ti dajale,
v vetriču blagem se one majale.

Ljubezen-bela kakor sneg,
se razprostira nad planjavo,
planjavo, ki jo čutim,
planjavo, veliko in sanjavo.

Stopaš po lasišču skritih želja
in se ne zmeniš za svetle lase.
skozi veke lastnega življenja
srkaš poglede skrivnih občudovalk.

Bolečina se zdi tako blizu,
krila vrane prekrijejo še tisti majhen snop luči…
Tiger noče zamahniti po temi, saj ne ve…
Komu bo podaril krvav poljub…
Črna krila razpadajo,
povsod se pojavljajo ubite duše,
ki jih je vzel k sebi človek…

Prepih…
diha jemajoč…
Vonj, ki objame metulje,
jim pokaže novo smer,
pot proti mlademu cvetu…
Nenavadna roža,
ki ne vpija svetlobe, govore,