Komaj čakam da si tu,
čakam tebe in sijaj,
čakam čakam vekomaj.

Nasmeh nebeški pravi mi,
da nekje me čakaš ti,
nasmeh,ki dušo mi bistri,
pa vendar čakaš name ti.

Veter žanje naše sanje,
sanje vseh preteklih dni,
žanje vsako naše znanje,
znanje vseh teh ljudi.

Beli galeb na skali stoji,
čaka in čaka,tebe pa ni,
čaka in gleda v vodo pod njim,
v vodo ki na njo ga spominja,
v vodo ki ta dan ga opija.

Le delček življenja je za tabo,
le delček sanj za novo zmago,
le delček življenja za teboj,
ta del ostal bo vedno tvoj!

Žalosten obraz, položen v objem dlani
In solza, ki skozi prste počasi polzi,
Obdaja me tišina, mrak…

Čakam, da se začne zdraviti mi srce,
in sprašujem se, če veš kako hudo mi je.
Ni še minil niti trenutek, da bi pozabila,
čeprav se dolgo že trudim, da bi čustva umirila, 
a vprašanje še kar ostaja,
ali med nama še vez ljubezni obstaja.