*** sedim za zidovi
-
sedim za zidovi
in štejem drobiž
zapravljenih sanj…
vse dala sem Zanj…
samo še odmevi
svoj iščejo križ
da lahko bi na robu
kotička očesa
solzo ujeli
in bi zacveteli,
odmevi v drevesa…
in ne senca na grobu…
(04-10-30)

Drobna solza mi polzi po licu
S poljubi ti jo posušiš
Pridruži se ji nova
Izdala bo, da ljubim te.

Nasmeh kot petje ptic.
Nasmeh kot šelestenje trav.
Nasmeh kot potok žuboreč.

Sprašujem se,
komu namenjeno je petje ptic,
komu namenjeno potoka žuborenje,
komu namenjeno je šelestenje trav?

Črna arena
Črna guma
Črna sreča
Črna usoda

NEGRO

Zblaznel sem.
Tistega jutra, ko so slike prelisičile prašne okvirje
in plesale ples nesojenih svatov,
ko v breznu čistunstva odkrivale so tuje revirje.
Zblaznel sem.
Še fikus je odpisal dolg svojim stražarjem,

Pista je odprta.
Vzletim lahko času nasproti,
v kovanem plašču očiščenja
še zadnje vzdihljaje jemljem samoti.
Pista je odprta.
Na modrih prostranstvih sonca

Razteza se tkivo življenja

Kot mehko prožno blago

Se plete v veje okostja

In greje hladno telo.

Sedela je in gledala v prazno.
Z mislimi je tiskala novo stran življenja.
Zdrsele so roke po zraku,
Kot da lovi pisanega metulja.
Zasmejale so se njene oči.
Trpko so ustnice počrnele.
In bila je tako lepa.

V tihih korakih večera
Ki kot modrec stopajo nocoj
Tu naokrog
Sem ujela nežen šepet dveh otrok
Ki sta si podala roko
In zreta v visoko nebo .

Barve v smrtnih odtenkih,
modrosti v čudnih obsekih,
še sanje v podzavesti,
še dreva od dreve se cepi.