Obrnil si me narobe
božala sem dlakavost tvojih nog
in se spraševala
zakaj so tvoje dlake tako mehke
jaz pa se moram kar naprej
depilirat.

Nisem se več jezila
da porabiš toliko vode
in to na dan.

Špartansko vzgajan in obsojen
naj bi za takšno življenje bil odrejen,
a v njemu nežnost in srcu krik,
uprl se je za tovrstni lik.

Stroga šola, starš oficir
južnjaška manira, ostrih manir,
a sin v globini svojega duha
je nosil težave tega sveta.

Kje si?
Si spraševal me
še ne dolgo tega
in z nasmehom
sem sprejela igro to
smejala sem se
jutru dneva
bilo mi je tako lepo.

In zdaj?
Sprašuješ drugo
dekle?

Ponovno me razveseljuje
mlado brstje
že zjutraj poslušam
petje ptic
in znova se vzdigujejo mi prsi
v radosti sonca božajočega
nam mlado prst.

In glej, ponovno
se prebudi mi slaba vest
nekje globoko v duši
saj sonce jutranje
spomin obudi
na tvoje oči, obsijane
z zlatim sijem
kdaj že, kje že
tako davno tega
se trenutek je srečni
za vedno nastanil
nekje v meni.

raj Noge mi zavirajo!Po potu smrdim!Salo se trese, ko dol letim!Diham kod konj!Vsi me prehitevajo! Zastonj trpim!!Kje je cilj!Kje so nebesa? Zivim, da se v raju zbudim

Sam sem… Čisto sam… Samota me daje… Ne vem več kam…  Ali si tu sonce?Sonce kje si?!?A žal v tej temni noči…Sonca ob meni več ni.

Sam sem…

Čisto sam… 

Samota me daje… 

Ne vem več kam…  

Ali si tu sonce?
Sonce kje si?!?

A žal v tej temni noči…

Sonca ob meni več ni.

Češnja je oblekla
nedolžno belino.
Nje sijaj prebada
žarke pomladi.

Ta bel cvet
neumorno lovi
tisoče oči, poglede,
hlastajoče po lepoti!

Za nameček,
nikakor kič!,
sonce sij doda.

Nemir me v miru vznemirja
lenost nalaga skrbi,
a jaz bi vsega po malo,
le naj mi življenje kipi.

V mislih se oziram po svetu
vidim trenja, nervozne ljudi,
novost razburja mirujoče,
čeprav ona oživlja budi.

Nudi nove zamisli
kot burja vse prevetri,
v tem času se kreše mišljenje,
zopet nas vojna redči.

Pozdravljam te, dišava mojega življenja stopi z mano na to rdečo in zeleno pot bodi moja zvezda, moj široki plašč ščiti me s svetlobo svojih misli ljubi me z ognjem svojih ledij bodi moj drugi jaz, moja skrita celina Dajva, srečajva se na isti celini začiniva drug drugemu življenje s strastjo opasajva si ledja bodiva skrivna iskalca novih poti navdušena stvarnika toplih misli zavita v isti rdeči, vroči plašč