Slišim nežnost in pogum,
čutim bližino.
Vidim ponos plemenit,
iskreno tišino.
Vse to v svetu dvomljivih usod,
zmedenih predstav,
neštetih zablod.

Danes, danes...
Ko lepota vsake toliko
upraviči izvorno ime;
Videti boga v preobleki--
raztrga srce...

Jutri praznujemo.
-nov dan!
Jaz idiot pa brez darila...

Pesniški vtis? Morda.
Ljubezen ponosno slavi.
Vzdihljaji in rime na njen račun;
človek le pijano sledi.
*
Še zvezde sijejo
in luna nekaj namiguje,
bogovi spletkarijo
in usoda se mi kuje.

Sprašujem se; kaj je to ideal?
Ko se mu človek bilža, naj bi bil vse bliže.
Pa ni tako. Vsako minuto je bolj stran.
V trenutku je tvoj - kjer je, pa nič niže;
-če slediš mu le v upanju, si izigran.

Zrak moj vlak že predolgo premleva,
čaka v molitvi na čudež - zaman...
Z gorivom pa tako se težko razpolaga,
da prej ko uspe mu, omaga bolan.
Ni težka beseda, vsak jo trpi -
iz dneva v dan se nad sabo srdi.
Morda pa med nami je neka razlika;
ta ki ločuje drhal od ljudi.

ti, ki slišiš, pozorno poglej.
zdaj, ki sanjaš, za hipec postoj.
do besede natanko te sanje imej-
v luč naj prinese jih daimonion tvoj;

oko kot zrcalo
nasproti stoji,
v soju svetlobe
se teme boji;
govori v tišini,
poslušaj naglas,
postoj in poglej se;
v trenutku je čas...

Sram vas bodi.
govori vam strto srce.
poglej..
kaj si postal?
ustvaril si
nasprotnika hudiča-
Sam si se mu vdal!

Kdo so ti ljudje,
ki se oklicujejo za prijatelje;
s hinavskimi namerami?
Kdo so ti ljudje,
ki spoštujejo te As;
s poleni po žepih
potko delajoč?

tik tak
ne spiš?
Pogum je samo beseda

Mar nemara
razmišljaš o meni?
Odloži očala
in zapri knjigo.
Zdaj štej do
neskončno, miže!
...da se skrijem

Z višine dol gledam,
opazujem svoj odsev.
Iščem svojo dušo,
iščem Tvoj napev.

Opazujem um
in misel ki beži.
Ne najdem ji razlogov
zakaj v njej je ti.

Malce nečimrno..
v zvezde strmeti,
takole brez plačila
odgovore veleti.
Je že res da najdeš misel
ki že dolgo pravi sum;
pa, razumeš povečini,
kaj veleva ti sam um?