V času svojega življenja
iščem svoj notranji glas,
sem zmes zmede in nasprotij,
ki ga odpira večni čas.

Izbrisan je v tem življenju
kompas mojega srca,
na poti sem k odkritju 
metafizičnih želja.

Ne bavim se z regresijo
doživetih davnih let,
saj se skozi moj karakter
odpira neki novi svet.

Dragi prijatelj, ne misli da misliš,
kot morda misliš, da si vseved.
V tebi so skriti premnogi jezovi,
preko njih se preliva nešteto besed,
a tolmuni so izrečéni domovi,
ti domovi so seme premnogih želja
in več toplih besed, ko boš vnašal,
toliko v tebi, božja iskra velja.
Pogled mi  meglena področja razkriva,
ne tista, ki jih prikaže oko,
pač pa nevidna v srčnih prekatih,
ki jih redko kdo vidi, zato živimo težko.

Kdo si ti Princesa, ki prikradla se je kot noč v dan? En sam pogleda vate, zapolnil je srce z novo energijo,ki je nisem vedel poznati. En sam dotik vživi mi življenje iz ne tega planeta, iz drugega sveta. Svetovno je ljubkovati, božansko je ljubiti! Nevede, nehote najmanj pričakovano ob jutranji zorji vstopila si in potrkala na prosto mesto v meni.

Ko sem po makadamu vandral pr Horjul,
mi vstavu je en kmet pa reku: "Not se vštul!"
usedu sem se v traktor, pa sva šla k šnel,
kadil se je za nama, kt d`b` se kej vnel,

pa me je vprašal, kam jo maham in odkod
in še, a sploh sem kje prahu že vidu tolk,
pa sem mu djal: "Lej, jest sem bil že vsepovsod;
sem bil v Dob, sem bil v Log, pa v Škofji Lok

sem bil pr Crngrob, v Beč sem bil, v Snuvik,
pa v Fukovcih in v Šlatovcih, sem bil v Goric,
na Oljski gor sem bil, v Jeruzalem, na Križ,

Ni zlo ženska, ki
se bori za enakost
svobodne ženske.

Sem atom plute.
Ne da se me razbiti,
ne potopiti.
Z mislijo me prerežeš.
Odplavam na odprto.

Iztisnjen zvok
v preozkem predoru
razdeljuje dolino
na dva neenaka dela.
Še predno se ti
nezapisani verzi
pogreznejo vase
kot prenosljiv sram
iz brezna prileze Ona.
Zgrize bolečino do jedra
popiha še naše
notranje solze
in se vlije v zaslužen bron.

Nekateri ljudje so kar tako,
malo važni, afnavi pa so...
v uradih kjer pohlevno čakamo,
premetavajo papirje, pomembne,
izkazujejo birokratsko pomembnost.

Pomembneži pa so nepogrešljivi,
tako blagjničarka v trgovini,
ko nehote blokira kakšno stvar dvakrat,
sam pa le kadar pozabljam sadje stehtati,
ja takrat sem sam tudi pomemben.

Vaš dan je tu, 8.marec,
Tako kot v preteklosti in v prihodnje...
Vaši otroci, možje, fantje,
tisti ki vas imajo radi,
vam želijo vse lepo, dobro.

Vam drage matere,
ki ste pozabljale na bolečine,
se razdajale, rojevale, trpele,
darovale zadnji grižlaj svojim otrokom,
vam poklanjam najlepši cvet iz srca.

Težko razumljivi so zakoni življenja
kot da uravnoteženosti v ničemer najti ni,
ko misliš da si našel svoj ekvilibrij,
te že pik komarca zlahka zamori.

Res je vse v stalnem valovanju
vsaka svetloba si senco pridobi
in tudi čas rad čisto mlako kvari,
zato le pustimo, da nas nekaj vetri.

Nahajam se v posebnem razdobju
prasvetloba se spiralno dviga skozi me,
iz centra reda brez vsakršnih zadržkov,
ob drhtenju telesa njena pot se povzpne.