Brezizhodnost
Tvoj prvi prihod
je v naročju nosil konec
Potuhnjen, prikrit
Podzavest je slutila

Brezizhodnost
Spim v oklepu njenega bogastva
Zaljubljena slepota
kroji v meni srajco posesivnosti
Obleče

Bil si idol
Človek z vsebino
Popoln mo

Rojen pod srečno zvezdo
izurjen za uspeh
izbran za zmagovalca
z blagoslovom bogov.

Neustrašen v bitkah
nežen z ženskami
krut s sovražniki
milosten do ubogih.

Danes bom sončna očala
pustila doma

Pajčolan
Črnina
Rdeči čeveljci iz OZA
Iščem deklico rdečkastih las
ki je pobirala kamenčke po tej poti

Smejala se je na ves glas
krohotala
da si jo slišal daleč naokoli

Danes mora odrasti
Danes moram pokopati njeno otroštvo

Tistih, ki tako radi obrekujejo,
si s tem gradijo svojo prihodnost,
ob tem pomagajo s podlimi lažmi,
pozabljajo na svoje grehe,
ob lažeh svojo neotesanost.

A imajo denar, moč,
lepo urejeni, nasmejani,
polni obljub nam ponujajo raj,
sami pa so že v njem,
obdani s sebi enakimi.

Tam daleč preko morja,
kjer sonce močno pripeka,
ali visoko na Himalaji,
živijo ljudje, nam soljudje.

Ne vedo za računalnike, internet,
nimajo televizij, super trgovin,
niso videli semaforjev,
niti formule ena.

Ne vedo za super medicino,
mikro čipe, klimo, modo,
letala na nebu jih motijo,
vnašajo nemir, strah.

spoznal sem osebo,katera mi je največ pomenila v mojem življenju in še vedno mi največ pomeni!!takšne osebe še nisem nikoli spoznal in je poznal vse do zdaj.povem lahko samo,da takšna oseba več ne obstaja na tem svetu,kot je ona!!pokazala mi je kaj zares pomeni iskrenost,poštenost,imeti zares nekoga rad in ga spoštovat!uspelo ji je nekaj,kaj ni uspelo niti eni osebi!upal sem se odpret in ji podariti 100% ljubezen,toplino,zavetje...

Vleče me, vleče me nekam tja, Ker ne vem, če tu sem res doma. Vem, da ne morem dobit' več ljubezni, Kot mi jo moja mati da, A mene še vedno vleče nekam tja. Nočem nič, ker vse imam, A še vedno me vleče sonce, Vleče me ocean. Ni mi več všeč moj vsakdan, Rada bi šla nekam, res daleč stran. Kam, ne vem in tudi ne zakaj. Sama grem, da najdem tam svoj raj.

V predsobi svojih misli
čakam na željen navdih,
nudi mi ga to življenje,
sončni žarki, morda nov stih.

Ne morem izreči, da sem dobro
s tem pripišem si pomen,
to značajsko kvaliteto
le po smrti lahko zvem.

Nasprotno pa se moji sreči
duša rada veseli,
substanca, ki srce prežema,
je prva skrb nad vseh skrbi.