ukradeno s peščenih ur
se zatika za zobmi
praska me po stegnih 
daj poliži mi oči

ne morem več ostati
grem dokler je še čas
za žaluzijami so vrata
res žalujem ta razvrat

razbitine ur in peska
predstava brez pretvez
opraskam se po veki
oči so brez prevez

Poimenovala sem te, najina ljubezen,
ne, to ne, to je moja ljubezen,
to je del mene, mojega sveta,
tu ni mesta za tebe-ni mesta za dva.

Bili lepi so časi, ko čustvo gorelo je,
nepozabno doživetje, ostalo v meni vse,
dolge noči: ljubezni, strasti,
žalostno to: " Bile so sanje, ne ti."

kako lepo je bilo,
ko je dans sonce zašlo!
zašlo je brez da bi mislu le nate,
prvič sm se v življenju brez tebe zavedu samo zase!
ampak to so le moje sanje,
to so tiste sanje k te popeljejo v preteklost in potovanje!
ko potuješ in začutiš spet tisto ljubezen,
to so le moje sanje in nastala je nova pesem!
vse kar sem in bom napisal,
vse kujem v zvezde in v njih sem zapisal!

Kaniš vzdržati
na potnih dlaneh
drže se za
božanstvo
zaljubljenega
pogleda.

Kaniš skozi
brezdanji
očesni kotiček
pokukavati
in nikdar
zdrseti.

Odpotuj.

Z mano v čas.
Kjer urni kazalec
obeša spomin.  

In ne šteje.
Ne šteje.

Vidi mravljico na tleh.
In mrvico kruha.

Trdno zakoreninjen,
kot tisočletna sekvoja,
upirajoč se silam sveta,
stojim pred teboj.

S pogledom mi spodnašaš tla.
Kot seme regrata od lučke,
se dvigam od zemlje.

Ne vedoč kam me vodi pot,
lebdim v zraku in upam,
da pristanem na plodni prsti.

Stena je rumena.
Tla svetlo zelena.
Rdeča barva stropa,
mi svobodo ropa.

Tvoj obraz je bel.
Ustnice so modre.
Ti življenje vzel.
Božam tvoje kodre.

Moj obraz bledi.
Rdeča zdaj so tla.
Soba se mi zdi,
je kot mavrica.

ta teden bil je res beden
to vem, ker sem vseveden,
še spati se mi ne da
opala
haha
ne, to pa ne-
spanje mi pri srcu je
saj je vse
kar želim si in kar rešuje me
da ne znorim...

Laž mi ne leži.
moj um vse bolj se lovi,
ker ujet sem v zanki
alkohola in strasti

obljube da živel bom
bile so le laži
tako ujel sem se v zanko
alkohola in strasti

Pravijo, da nisem v redu…
Da bled sem, neprespan
Da prevečkrat sem pijan.
Torej sem bolan? 
Saj za vse zdravila imajo
Za premožno »rajo«

A kaj meni so arcnije? Pač še en želodec gnije Kdo me pogreši Ko meni luč posije? In kaj bo moj prispevek za prihodnost te norije?