Zakaj rišeš ustnice rdeče,
če se pa tvoje bledo roza
smehljajo v napačno smer.

Zakaj rišeš oči tako velike,
če pa svoje na drobno stiskaš
pred že občuteno resnico.

Zakaj sedaj barvaš temno ozadje,
če si pa bila odločna,
da tvoj čopič ne bodo nikoli več črn.

Poglej predraga, poglej na paleto življenja,

neskončno barv - sama izbiraš.

jokajoče oči, ko vidim tvojo senco-
kjub prividu-vem da si tu!
čutim tvoji roki, ki me vlečeta za sabo
zarjaveli spomin, prepustil si se zlu!

izpusti moji šepajoči nogi-
iznakazil si moj korak!
le imej še to na vesti-
zarjaveli spomin, kradeš nam zrak!

ne vzdihuj po moji krvi-
kri vrača telesu sijaj!
brezčasno hlipaš v pepelni temi-
TI zarjaveli spomin MRTVIM KRALJ!

Jaham na slapu energije vesolja,
ki vsem ljubeznivost, razumevanje da,
čutim kako se vsem srce razpira,
če postanejo sredstvo teh božjih želja.

Prihajajo čustva, ljubezen in slava
od mnogih prečistih duhovnih ljudi,
iz vseh ver na zemlji se resnica poraja,
v vsaki je delček in v vseh smo mi vsi.

Gledam tvoje lase  kako jih mrši veter
Tvoje oči ki tavajo med spomini
tvoja lica ki žarijo
tvoja usta ki se smehljajo
odpeto bluzo
tenko majčko
najlepše roke.

Slika bledi
ugasne.
Pritisnem gumb
in znova

Gledam tvoje lase...

I.
Le kratek čas krščanske bodo cerkve stale,
ko Mars sovražni udaril sveto bo kraljestvo
in kot z dežjem s krvjo oblil vznožje skale,
kjer si na zemlji Bog zgraditi dal je mesto.

In iz središče zemlje lave bodo vstale,
da vsa velika mesta bo v temeljih pretreslo
in reke silne in mogočne podivjale
čez bregove in mostove bodo urnebesno.

Ko smrti drug za drugim podleže kraljev sedem
in papeški prestol zasede gad povzpetni,
nadlog nad svet zvrstelo se spisek bo nečeden.

Povsod vznika pohlepnost in hlad
v telesu ju odkriva bolezen,
spreminja se tkivo v gnoj in nesklad,
ker nočeš spoznati ljubezen.

Skala z gorovja zgrmi v prepad,
se razbije v same ostrine,
prenesene so od ljudi na poti,
da jih volja do upornosti mine.

Vsak ton je popoln,
vsak ton boli .
spomin nate je ponoven
vsak ton govori .
Govori o trenutkih.
ki so jih odnesle jate.
govori o solzah
ki so padle zate.

Pokvarjeno,
počasi blediva.
Nočem več igrati vsebine.
Priznaj,
prazno je.
Že dolgo časa.

pasji časopis
najbolj bran rumeni tisk
prvobitnosti

Jeza, žalost, strah,
sanje, mesec, luna,
ne sprašuj zakaj...

Logično se zdi,
dokler ne odpre zasanjane oči,
jo srh spreleti,
v telesu se pretaka vinsko rdeča kri...

Tolažba, odtujen glas spregovori,
radio nežne valove lovi,
zvok nestabilno zadoni...

Nadaljevanje se nespametno zdi,
misel v globočini se izgubi,
zapri oči,
logike v tem smislu, nesmislu ni.